Vpliv okolja na ljubezen in odnose v Dogodku v mestu Gogi in na Klancu

Hana je hči bogatega trgovca Vajde, ki se po letih bivanja v tujini vrne v Gogo in povzroči nemir med prebivalci mesta. Njeno življenje zaznamuje travma iz otroštva, saj je bila pri trinajstih letih spolno zlorabljena, zato se ji telesna ljubezen gnusi in jo povezuje s strahom ter ponižanjem. Zaradi tega o svoji izkušnji dolgo molči, saj upa, da bi lahko nekoč pozabila na ta dogodek. Ko se sooči s Prelihom in ga udari s svečnikom, se simbolično upre svoji travmi in poskuša ponovno prevzeti nadzor nad svojim življenjem.

Prelih je služabnik v Vajdovi hiši in predstavlja grobo, nasilno plat odnosov v Gogi. Do Hane se vede pohotno in jo poskuša prisiliti v spolni odnos, zato je simbol spolnega nasilja in moralne pokvarjenosti. Ljubezni ne razume kot čustveno povezanost, temveč kot telesno zadovoljstvo in posedovanje. Njegovo ravnanje pokaže, kako izkrivljeni so medčloveški odnosi v Gogi.

Klikot je pisar, ki živi osamljeno življenje v mansardi in je zaljubljen v Hano. Svoja čustva izraža predvsem skozi pisanje in umetnost, vendar svojih pisem Hani nikoli ne pošlje, kar kaže na njegovo pasivnost in notranjo negotovost. Njegova ljubezen je idealistična in sanjava, saj živi predvsem v svetu domišljije in prividov. Verjame, da je privid edini prostor, kjer lahko človek najde srečo, ker ga tam resničnost ne more prizadeti.

Afra in Tarbula sta starejši sestri, ki z balkona opazujeta življenje v mestu. Njuno življenje je zaznamovano z osamljenostjo in neizživeto ljubeznijo, saj ju nihče nikoli ni zares ljubil. Afra je še posebej zagrenjena, ker ji je druga ženska prevzela moškega, ki ga je ljubila. Zato je njen odnos do ljubezni poln bolečine, ljubosumja in zamer.

Teobald je grbavec, ki sanja o tem, da bi postal igralec. Njegov pogled na življenje je precej ciničen, saj verjame, da si ljudje v resnici želijo greha, vendar si tega ne upajo priznati. S tem pokaže na hinavščino družbe, ki na zunaj obsoja nemoralnost, v resnici pa jo potihoma želi.

Gapit je duševno bolan prebivalec Goge, ki živi z lutko in kaže znake fetišizma. Ker ni sposoben normalnih odnosov z ljudmi, njegova lutka nadomešča človeka. Njegov lik kaže, kako zelo so odnosi v Gogi izkrivljeni in nenaravni.

Okolje (kjer živijo ljudje)

Dogajanje poteka v majhnem mestu Goga, ki je prikazano kot temačno, zaprto in groteskno okolje. Hiše so stare, nagnjene in delujejo skoraj neresnično, prebivalci pa živijo zaprti v svojih sobah in skoraj ne prihajajo med ljudi. Mesto je polno tesnobe, strahu in občutka mrtvosti, zato deluje kot simbol duševne ujetosti ljudi. Gogovci živijo osamljeno, med njimi ni pravega stika ali topline, zato so njihovi odnosi izkrivljeni in polni tro(zaupanja).

Na klancu – osebe

Francka je glavna junakinja romana in simbol materinske požrtvovalnosti ter trpljenja. Njeno življenje zaznamujejo revščina, delo in skrb za družino, saj se nenehno odpoveduje lastni sreči zaradi svojih otrok. Motiv teka za vozom simbolizira njeno hrepenenje po lepšem življenju, ki ga nikoli ne more doseči. Francka tako predstavlja človeka, ki kljub težkemu življenju ohranja ljubezen do svojih bližnjih.

Lojze je Franckin sin in nadarjen učenec, ki predstavlja upanje za boljšo prihodnost. Njegovo šolanje naj bi bilo pot iz revščine, vendar ga življenje postopoma zaznamuje z občutkom nemoči in fatalizma. Ko se vrne domov, vidi celoten narod kot »klanec siromakov«, kar kaže na njegovo pesimistično razumevanje družbe.

Tone Mihov je Franckin mož in krojač, ki zaradi konkurence izgubi delo in pade v dolgove. Zaradi neuspeha postane pasiven in se ne zna več boriti za družino. Njegov lik kaže, kako socialne razmere lahko uničijo človeka in njegovo dostojanstvo.

Okolje

Dogajanje poteka v revnem slovenskem podeželskem okolju konec 19. stoletja, kjer ljudje živijo v veliki revščini. Klanec je simbol prostora, kjer živijo siromaki, ki se vsak dan borijo za preživetje. Življenje je težko, polno dela, bolezni in pomanjkanja, zato ljudje pogosto izgubijo upanje v boljšo prihodnost. Klanec tako predstavlja socialno stisko in trpljenje slovenskega naroda.

Ideja / pomen zgodbe

Roman prikazuje trpljenje revnih ljudi in njihovo hrepenenje po boljšem življenju. Cankar poudarja, da revščina človeka pogosto prisili v ponižnost in vdanost v usodo. Hkrati pa pokaže, da bi lahko pot iz revščine predstavljala izobrazba, kar simbolizira lik Lojzeta. Delo zato kritizira socialno neenakost in opozarja na težak položaj slovenskega naroda.

Preobrazba – oseba

Gregor Samsa je trgovski potnik, ki se nekega jutra prebudi kot velikanski mrčes. Čeprav se je fizično spremenil, še vedno razmišlja kot človek in skrbi za svojo družino. Njegova preobrazba simbolizira odtujenost posameznika, ki postane za družbo in družino breme. Postopoma ga vsi zavrnejo, zato se umakne iz življenja in umre.

Okolje

Dogajanje poteka predvsem v Gregorjevi sobi in stanovanju njegove družine, ki deluje zaprto, utesnjeno in tesnobno. Prostor simbolizira izolacijo in odtujenost posameznika od družine in družbe. Gregorjeva soba se sčasoma spremeni v zanemarjen prostor, kar kaže na to, da družina nanj vedno bolj pozablja in ga izloča iz svojega življenja.

Ideja / pomen zgodbe

Glavna ideja novele je prikaz človekove odtujenosti in osamljenosti v sodobnem svetu. Gregorjeva preobrazba simbolizira občutek, da posameznik v družbi izgubi svojo vrednost, ko ne more več opravljati svoje vloge. Delo pokaže, kako hitro lahko družina ali družba zavrne človeka, ki postane breme. Hkrati novela odpira vprašanje smisla življenja in človekovega položaja v svetu.

Uvod

Uvodnaj napove temo ter vsebuje kontekst in tezo, ki naj bo povezana z naslovom oziroma s temo, o kateri boste pisali:

• odpiranje teme (kaj je tema, razberete iz naslova, odlomka in navodil za pisanje),
• izpostavitev teze/problema,
• vključitev literarnega konteksta (Prešeren, Krst pri Savici).

Primer:
V literaturi pogosto vidimo, da okolje močno vpliva na življenje ljudi in na njihove medsebojne odnose. Takšen vpliv okolja prikazujeta tudi drama Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma in roman Na klancu Ivana Cankarja. Obe deli prikazujeta ljudi, ki živijo v težkih življenjskih razmerah, zaznamovanih z družbenimi omejitvami, revščino in notranjimi stiskami. Zato se postavlja vprašanje, ali je v takem okolju sploh mogoča prava ljubezen.

Bodite pozorni na usmerjevalne glagole, npr.:

• predstavite osebo pomeni, da osebo predstavite tako, da opišete njene zunanje značilnosti (npr. poreklo, družbeni položaj, videz, govor) ter njene značajske, vedenjske, osebnostne lastnosti in vrednote, ki jih je mogoče razbrati iz besedila;
• označite osebo pomeni, da izpostavite značajske, vedenjske, osebnostne lastnosti in vrednote;
• se opredeliti (ob tem navodilu nujno uporabite glagol menim/mislim);
• ovrednotiti (napišite, kako ocenjujete dejanje/ravnanje osebe …, prav tako uporabite glagol menim/mislim).

Struktura primerjave:

• začetek/uvedba primerjave oz. uvajalna trditev
  Obe literarni osebi kažeta, kako okolica vpliva na njihovo vedenje in značaj, čeprav se njen vpliv kaže različno.
• 2 do 3 členi primerjave z utemeljitvami in razlagami (podobnosti in razlike)
• sinteza (zaključna poved – oba primera kažeta, da okolje vpliva, a na drugačen način)